12.04.2018

|

Radio Slovenija 1

STRAN,TERMIN:

15:30

RUBRIKA,ODDAJA: DOGODKI IN ODMEVI

POVRŠINA,TRAJANJE: 00:02:07

AVTOR:

Jure Čepin

Gesla

(potrebna prijava)

Pred 20 leti je Zgornje Posočje stresel najmočnejši potres v zadnjih 100 letih na slovenskih tleh

Na današnji dan pred natanko 20 leti je Zgornje Posočje stresel najmočnejši potres v zadnjih 100 letih z žariščem na slovenskih tleh. Potres je imel magnitudo 5,6, njegovo žarišče pa je bilo v Krnskem Pogorju, osem kilometrov pod površjem. Prav ta potres je spodbudil številne spremembe v sistemu obveščanja o potresih, sanaciji škode in pripravljenosti na podobne potrese v prihodnje.

ROK PINTAR: Na današnji dan pred natanko 20 leti je Zgornje Posočje stresel najmočnejši potres v zadnjih 100 letih z žariščem na slovenskih tleh. Potres je imel magnitudo 5,6, njegovo žarišče pa je bilo v Krnskem Pogorju, osem kilometrov pod površjem. Prav ta potres je spodbudil številne spremembe v sistemu obveščanja o potresih, sanaciji škode in pripravljenosti na podobne potrese v prihodnje.



JURE ČEPIN: Potres v Zgornjem Posočju smrtnih žrtev na srečo ni zahteval, je pa poškodoval več kot štiri tisoč objektov. Za obveščanje javnosti so seizmologi takrat potrebovali celo uro, saj so se morali po seizmogramu odpeljati na observatorij in jih natančno pregledati, se spominja seizmologinja Martina Čarman iz Agencije za okolje.



MARTINA ČARMAN (seizmologinja, Agencija za okolje): In potem je danes seizmolog v čisto drugačni pozicijo, ker ne pridobiva seizmogramov, ne analizira, ampak samo pregleda, če so smiselni rezultati samodejne analize in obvešča o potresu.



JURE ČEPIN: Pred 20 leti je bilo v Sloveniji sedem opazovalnic potresov, danes jih imamo 26. Razvoj je opazen tudi na področju projektiranja, graditve in sanacije objektov. Poleg tega je bil za potrebe civilne zaščite izdelan projekt potresne ogroženosti pri nas in aplikacija za samodejno oceno posledic potresa, pravi Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo.



MARJANA LUTMAN (Zavod za gradbeništvo): Naredili smo nekaj stimulacij za potres v Ljubljani, Krškem, da ima uprava podatke, katere in kje so tiste stavbe, ki bi potencialno utrpele težje poškodbe.



JURE ČEPIN: Če bi se denimo potres s takšno močjo, kot v Zgornjem Posočju, zgodil v Ljubljani, bi začasno brez bivališča ostalo kar 80 tisoč ljudi. V tem primeru obstoječe strukture civilne zaščite ne bi zadoščale, opozarja poveljnik Srečko Šestan.



SREČKO ŠESTAN (poveljnik civilne zaščite): Imam tam do 200 psičkov, parov za iskanje. Imamo geofone, imamo kamere, imamo vse te moderne stvari, ampak pri takem obsegu stavb, kot jo simulacija pokaže, par tisoč, je to seveda vse premalo.



JURE ČEPIN: Šestan zato poudarja nujnost prenove koncepta reševalnih enot, tako pri opremi kot pri usposobljenosti operativnih prostovoljcev.