12.04.2018

|

TV Slovenija 1

STRAN,TERMIN:

22:00

RUBRIKA,ODDAJA: ODMEVI

POVRŠINA,TRAJANJE: 00:10:35

AVTOR:

Eva Furlan

Gesla

(potrebna prijava)

Potresna ogroženost Slovenije

Verjetno je marsikoga spreletel srh ob časopisnem naslovu v Delu, da je v Ljubljani potresno ogroženih tudi 14 šol in 15 stolpnic, zgrajenih v času pred letom 1964.

SLAVKO BOBOVNIK: Verjetno je marsikoga spreletel srh ob časopisnem naslovu v Delu, da je v Ljubljani potresno ogroženih tudi 14 šol in 15 stolpnic, zgrajenih v času pred letom 1964. seizmologi ocenjujejo, da bi bile zaradi goste naseljenosti posledice močnega potresa v Ljubljani hude. Hude pa so bile tudi pred 20-imi leti v Posočju, ko je tla streslo z magnitudi 5,6. Če bi se denimo potres s takšno jakostjo kot v zgornjem Posočju zgodil v Ljubljani, bi začasno, brez bivališča ostalo okoli 80 tisoč ljudi.



EVA FURLAN: Zgolj 15 sekund je na velikonočno nedeljo, pred 20-imi leti ljudem v Posočju odvzelo dom.



NEIMENOVANI 1: Ja, kar precej škode je nastalo ob tem.



EVA FURLAN: Pa boste lahko še notri ostali? Prenočili?



NEIMENOVANI: Ja, bolj ustrahljivo je. Ni za zaupljivo na nobeni strani, ne.



EVA FURLAN: Poškodovanih je bilo preko štiri tisoč stavb. Danes, 20 let kasneje, je večina bistveno bolj varnih.



ERVIN VIVODA (Ministrstvo za okolje in prostor): Pomembno je, da z popotresno obnovo dosežemo učinek, da v primeru ponovitve potresa ne pride do porušitve stavb in s tem človeških žrtev. Sama materialna škoda pa seveda bo nastajala, ob slehernem novem potresu.



EVA FURLAN: Potresno najbolj ogrožena sta poleg Posočja še Posavje in osrednja Slovenija. In kako varne se doma počutijo Ljubljančani?



NEIMENOVANA 2: Hiša je že stara in če je zdržala sto let, upam, da bo še ene 50.



NEIMONOVANI 3: Pravijo, da ni čisto po vseh standardih, protipotresnih. Ampak, da bi se prav meni to nekaj. Ni kakšnega straha posebnega, no.

EVA FURLAN: Pa se Vam zdi, da živite v varnem bloku? Potresno?



NEIMENOVANI 4: Ja, ja.



EVA FURLAN: Zakaj ste tako prepričani?



NEIMENOVANI 4: Ne vem. Zdi se mi tako.



EVA FURLAN: Zanimiv je podatek, da kar osmina Slovencev živi v večstanovanjskih stavbah, grajenih v času pred letom 1963, ko protipotresna gradnja še ni bila predpisana. To je se zgodilo šele po katastrofalnem potresu v Skopju 26. julija istega leta.



TOMAŽ KRIŠTOF (Studio Krištof arhitekti): Pač v teh letih je tudi betona primanjkovalo, ne. Gradilo se je z nekimi zidaki, iz žlindre. Pač iz nekih materialov, ki niso primerni za višje stavbe.



EVA FURLAN: Znak za alarm zagotovo predstavljajo razpoke na konstrukcijskih stenah, a kot opozarja Krištof, te zdaj večkrat zakrije kar toplotna izolacija.



TOMAŽ KRIŠTOF (Studio Krištof arhitekti): Težava je tudi v tem, da država zelo subvencionira energetske sanacije, potresnih pa sploh ne.



EVA FURLAN: Tudi na Agenciji za okolje smo danes lahko slišali poziv strokovnjakov, naj bo potresna obnova predpogoj za energetsko sanacijo.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Roko Žarnić, dober večer.



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Dober večer dragi gledalci.



SLAVKO BOBOVNIK: Malce kasneje dobiva še enega sogovornika. Do takrat pa razloživa tale zemljevid. Kaj pomeni? Da je Slovenija malo srednje ali potresno zelo ogrožena država?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): No, Slovenija, če gledamo globalno sodi med srednje do dokaj ogrožene države. Ta zemljevid je v bistvu pripomoček pri projektiranju. Je tudi sestavni del sodobnih predpisov euro kod za projektiranje zgradb na potresnem območju in te, ta področja povedo, s kakšnim pospeškom projektnim, projektiramo zgradbe.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Žarnić, da bova razumljiva. Na tem zelenih območjih se ni kaj bat?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Če je hiša slabo narejena, tudi na zelenih območjih je lahko kakšna poškodba.



SLAVKO BOBOVNIK: Na teh rdečih in oranžnih so lahko tudi žrtve?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Žrtve, vsekakor. Pri neprimerni gradnji, neprimerni sanaciji. Vidimo, da je tukaj Posočje, Ljubljana, pa tudi na meji s Hrvaško. Na območju Krškega.



SLAVKO BOBOVNIK: Ja, žrtve so tako ali drugače na teh območjih že bile. Smo takrat ukrepali ustrezno? Se danes obnašamo pri novogradnjah kaj bolj primerno potresni ogroženosti posameznega območja?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Moramo ločit novogradnje in prenove rekonstrukcije, posege v obstoječe objekte. Včasih so objekti grajeni v času konca Avstro-ogrske monarhije. Znani zidani objekti in kvalitetni stropovji lahko še bolj potresno odporni od kasnejših. Tako da je vse odvisno od kvalitete gradnje, pa tudi od znanja stroke.



SLAVKO BOBOVNIK: Prav. Zdaj bomo ta zemljevid zamenjali za naslednjega sogovornika, ki bo kmalu upam, da z nami. Ja, gospod Srečko Šeštan. Dober večer.



SREČKO SEŠTAN (poveljnik civilne zaščite): Dober večer.



SLAVKO BOBOVNIK: Kaj pomeni na tistem najbolj ogroženem delu zemljevida, ki smo ga malo prej videli? Na tistem rdečem območju? Ali lahko tam Civilna zaščita, gasilci in vsi ostali, ki sodelujejo v tej verigi pomaga? Imate dovolj ustreznega orodja, naprav? Ali ste ustrezno usposobljeni?



SREČKO SEŠTAN (poveljnik civilne zaščite): No, usposobljenosti in pa tudi opremljenosti seveda nikoli ni preveč. Ocenjujemo, da smo za takšne dogodke dobro usposobljeni. Tudi dokaj dobro opremljeni. Seveda je pa treba iti s časom, s tehniko naprej. Tako da tudi za tiste prve faze po potresu pomeni iskanje v ruševinah. Te tehnike izredno hitro napredujejo in trudimo se, da bi tudi mi, se s temi tehnikami šli v korak. In tudi trenutno smo si zadali nalogo, da bomo prenovili koncept tehnično reševalni enot, ki jih imamo v 13-ih regijah. Prav tako pa tudi veselo in zelo bom rekel posplošeno, že kar nekaj let usposabljamo tudi poklicne in prostovoljne gasilce, za tehnično reševanje. Tako da imamo za ta namen usposobljenih kar nekaj struktur. Seveda, kot sem pa prej omenil, je pa tehnika tista, ki jo pa lovimo, predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev in v tem srednjeročnem obdobju, da do leta 22 smo naredili program, da bomo to dosegli, eno tako bom rekel zadovoljivo raven.



SLAVKO BOBOVNIK: Ja, gospod Šeštan. Pravite koncept, pravite program. Vse to je na papirju. Se dela na papirju. Konkretno usposobljenost. So gasilci, Civilna zaščita usposobljeni?



SREČKO SEŠTAN (poveljnik civilne zaščite): Ja. No, na papirju so seveda tiste, kot sem rekel želje, da bi prišli do optimalne situacije. Usposobljenost pa opremljenost pa je tudi zdaj, kot sem omenil že v samem začetku, dokaj dobra. Seveda je pa temu treba slediti in nadaljevati v boljšo smer.



SLAVKO BOBOVNIK: Ja, gospod Žarnić, malo prej v prispevku sva slišala, da država sofinancira energetsko prenovo, tudi nekatere okolijske projekte. Bi morala, kdaj bo sofinancirala tudi potresno sanacijo?

Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Glejte. Za to obstajajo celo evropske napotnice. Še v času mojega mandata, 2010, smo v Toledu sprejeli neko navodila, neko deklaracijo, kjer smo jasno zapisali noter, da prenova mora bit celovita, integralna. Se pravi se razume, brez solidne konstrukcije je vsaka druga sanacija nesmiselna.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Žarnić, na papirju. Koliko tistega, kar ste zapisali na papirju je prenesenega v vsakdanje življenje?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): V Evropi so projekti tudi države v to smer delujejo. Pri nas pa žal smo vse preveč skoncentrirani na energetsko sanacijo. Jaz sem skušal takrat, ko sem še vodil nadzor EKO sklada in stanovanjskega sklada te zadeve nekoliko povezat, vendar je časa zmanjkalo.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Šeštan bi se vi strinjali. Nekdo v prispevku je rekel najprej potresna sanacija, pa potem energetska sanacija. Mislite, da je to pravi vrstni red?



SREČKO SEŠTAN (poveljnik civilne zaščite): Absolutno. Ker nesmiselno je, potresno neodporne stavbe energetsko sanirat, ker se potres lahko zgodi jutri. Mi smo potem to sanacijo vrgli v potok. Tako da smo tudi mi pri kohezijskih sredstvih, kot Ministrstvo za obrambo, predlagali in zahtevali, da se da pod pogoj pri energetski sanaciji iz teh kohezijskih sredstev energetska sanacija. Žal nismo uspeli.



SLAVKO BOBOVNIK: Me veseli, da ste prej rekli, da Civilna zaščita pripravljena, pa vendarle koncepti program. Imate veliko časa za dopolnjevanje teh stvari ali morajo biti gotove tako rekoč jutri?



SREČKO SEŠTAN (poveljnik civilne zaščite): No, glejte časovno nimamo nobene obveze, ampak seveda želimo si, da bi čimprej dosegli raven, ki si jo seveda želimo in s katero bi seveda to stanje in to našo pripravljenost in bom rekel naš odziv še izboljšali.



SLAVKO BOBOVNIK: Prav, gospod Šeštan. Hvala lepa za gostovanje nocoj v Odmevih. Hvala lepa. Se tudi Vi strinjate s tem vrstnim redom?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Vsekakor.



SLAVKO BOBOVNIK: Potresna sanacija in potem…



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Vsekakor, ker potem, kot pravimo V Toledu sem jaz s tem predlogom prišel, ker je bilo v glavnem tudi med mnogi ministri mnenja, da je energetska sanacija veliko bolj pomemba. Ministri iz južnih držav Evrope smo pa zelo podprli to dopolnitev.



SLAVKO BOBOVNIK: Ampak zakaj se potem to ne zgodi?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo):Po mojem je tukaj drugače. Če koristite neki blok, sanacijo ovoja, je praktično neboleča za prebivalce. Sanacija konstrukcije pa dostikrat zahteva izpraznitev stanovanja, preselitev, stroškovno ni, glavni problem, bolje ta zadeva.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Žarnić, številke, ki smo jih prej omenjali. Da je 80 tisoč ljudi brez strehe nad glavo. Ne, to ni delanje panike. To se v nekem trenutku lahko zgodi.



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Glejte obstajata dve študiji. Ena študija je od doktor Uražma Adamiča, iz leta 1995. Druga študija iz 2016, kjer je ZAK, Inštitut za vode so naredili izredno dobro orodje potrok dva, ki je aplikacija, ki bi jo priporočil vsakemu, da si jo pogleda na internetu. In z raznimi scenariji ugotovite število porušenih hiš, žrtev ravno ni noter. Četudi aplikacija ima tudi tisto ne javno, ker zna to tudi ugotovit. Predvsem pa lahko za svojo hišo, za lokacijo si približno dobite oceno oceno o …



SLAVKO BOBOVNIK: Ja, ampak veste ljudje smo različni, zelo različnih poklicev. Je nič znanja na tem področju dovolj, da lahko delam s to aplikacijo?



Dr. ROKO ŽARNIĆ (predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo): Praktično deset procentov znanja.



SLAVKO BOBOVNIK: Gospod Žarnić hvala lepa.